Spoznajte našo ekipo: Urška Rauter Gaber, povezovalka znanosti in podjetništva
04. 11. 2020
Urška Rauter Gaber je zagnana, fokusirana in ambiciozna magistrica biokemije, ki v Tehnološkem parku Ljubljana že tri leta podpira in soustvarja digitalno zdravstveno skupnost Healthday.si. Naravoslovka, ki je bila od nekdaj proglašena za družboslovko, obožuje projekte, kjer lahko združuje obe polji. Kljub mladosti, je mama in hkrati zrela poslovna ženska, ki natančno ve, kje bo čez 5 let.
Urška, odraščala si v Mariboru in vem, da je imela vzgoja nate velik vpliv.
Tako je. Starša, ki imata le srednješolsko izobrazbo, sta me naučila reda in discipline in mi jasno dala vedeti, da je izobrazba vse, edina pot do uspeha in prav red in disciplina sta me pripeljala do tega, kar danes imam.
Kaj si ti želiš predati svojemu otroku?
Hvaležnost za vse, kar ima in zavedanje, da je rojen v svet, v katerem je privilegiran in se zares nima nad čim pritoževati. Želim si, da bo spoštoval vse, kar ima.
Tvoja želja je bila že od malih nog, da bi postala odvetnica.
Ja, inspirirala me je serija Ally McBeal. Doma sem imela kovček, v katerem sem shranjevala pogodbe, ki sem jih sama pisala. Prva moja pogodba je vsebovala 3 člene. Eden od teh je bil ta, da ati ne bo več smrčal, ker ne morem spati. Študij prava je bila moja velika želja, zato sem se vpisala na klasični srednješolski program.
Po duši si pravzaprav družboslovka …
Od nekdaj sem bila proglašena za “družboslovko”, od učiteljev in družine. Tako me je v 3. letniku gimnazije začela zanimati umetnostna zgodovina in napisala sem raziskovalno nalogo Deklica s pomarančo. Bila sem državna prvakinja s tem delom, nanj sem še danes izjemno ponosna. Razmišljala sem celo o študiju umetnostne zgodovine, ampak me je skrbelo, kako bom od tega živela.
Od kod naposled študij naravoslovja?
V srednji šoli pri biologiji sem bila kaznovana zaradi klepetanja in za kazen sem morala pripraviti referat o nukleinskih kislinah. Pripravila sem se zelo temeljito in takrat sem spoznala svet DNA-ja, ki me je začel zanimati. Nekaj naključij je potem pripeljalo do tega, da sem se vpisala na študij biokemije, ampak že v prvem letniku sem »doživela hladen tuš«. Kot zagnana in dejavna dijakinja, sem se znašla med ljudmi, ki jih ni zanimala estetika, ampak le to, koliko kemijskih reakcij so poznali. Jaz jih po pravici povedano, nisem!
To pa res ni zate, ker vem, da te lepota še kako zanima.
Moj »rešitelj« je bil takrat moj sedanji soprog Aljaž. Spoznala sem ga natanko pred desetimi leti na sprejemu brucev v kinu Komuna. On je bil na odru, jaz v zadnji vrsti. Pozdravil nas je kot tedanji predsednik študentskega sveta in takoj me je prevzel. Aljaž je bil najboljši študent, takrat v 3. letniku biokemije. Praktično mi je pri izpitih, predvsem prvo leto, zelo pomagal. Priznam, da brez njega ne bi imela moči nadaljevati. Čeprav sem prvi letnik ponavljala, sem na koncu magistrski študij zaključila s povprečno oceno 8,9, na kar sem izjemno ponosna.
Urška, ne morem si kaj, da ne bi ves čas najinega pogovora čutila željo po znanju in učenju, kot temeljnih vrednotah.
Res je, vedno sem bila vedoželjna, in ker sem še “analogni” otrok, so bile knjige tiste, ki so bile zmeraj izjemno pomembne v mojem življenju. Še danes se trudim brati čim več, čeprav je ob malemu sinčku tega časa veliko manj. Od nekdaj sem se rada potopila v fantazijski svet in sanjarila o nekem drugem življenju, polnem magije in nadnaravnih bitij. Tako sem se že kot 10-letnica navdušila na Gospodarjem prstanov in lahko rečem, da je to knjiga, ki je spremenila moje življenje in je še danes del mojega življenja. Zagotovo ni to najboljša knjiga, ki sem jo kdaj prebrala, to mesto pripada knjigi Moskva-Petuški, ki sem jo požrla v enem popoldnevu, je pa Gospodar prstanov knjiga, ki mi je preko takratnih spletnih forumov predstavila prijatelje, ki jih imam še danes.
Po duši si humanist.
Sem pa vseeno ponosna na dejstvo, da sem doštudirala naravoslovje. Sem pa končno dojela, da je tudi družboslovje znanost, samo tretiramo jo drugače. Vsi smo znanstveniki svojega življenja, ker konstantno delamo eksperimente. Eni bolj strukturirane, eni manj. Spomnim se, ko je enkrat doc. dr. Andrej Kurnik dejal, da bi moral imeti vsak laboratorij svojega družboslovca, filozofa, da naj bi nuklearne raziskave soustvarjali tudi družboslovci. Danes mislim, da s tem res ne bi bilo nič narobe.
Danes si del našega kolektiva, kjer prav lepo združuješ naravoslovje in družboslovje. Si del ekipe Healthday.si, kjer v skupnosti digitalnega zdravja in podpore startupom ter scaleupom, skrbiš za t.i. naravoslovne vsebine, hkrati pa skrbiš za organizacijo dogodkov, komuniciranje po družbenih omrežjih …
Zelo sem hvaležna, da sem del tega izjemnega kolektiva in da delam stvari, ki sem si jih na nek način od vedno želela. Prepletanje znanosti z javnostjo in približevanje znanosti množicam mi je resnično v veselje, saj verjamem, da bomo večje družbene spremembe dosegli šele, ko bomo kot družba začeli bolj kot filmske igralce, ceniti znanstvenike. Potrebno je, sploh v času v katerem smo sedaj, znanost narediti dostopno vsem in jo tudi kot tako komunicirati.
Na katero stvar si najbolj ponosna pri svojem delu?
Na podjetniški dogodek Zaljubimo se v znanost, ker sem si ga sama zamislila in organizirala. Dogodek povezuje študente s podjetji, tako startupi, kot tudi scaleupi.
Res nisi človek, ki bi ure in ure presedel za mikroskopom …
Preveč me zanima svet okoli mene. Nisem znanstvenik, ki zna dihati in živeti znanost. Sem človek, ki zna širše misliti in videti vidike, ki jih drugi ne vidijo. Moja želja je zares povezati znanost in gospodarstvo, podjetništvo in več kot nujno je, da začneta bolj sodelovati. Priznam pa, da si kdaj zaželim, da bi ponovno oblekla laboratorijsko haljo in se med poslušanjem dobre glasbe usedla za laminarij, nacepila nekaj bakterij in gliv, pripravila kakšno gojišče, “zalaufala” PCR – to je moj zen.
Je povezovanje znanosti in podjetništva tisti del, ki bi ga želela v TP-ju ojačati?
To, kar delamo v skupnosti za digitalno zdravje Healthday.si, je pravzaprav že povezovanje pravih akterjev med seboj. Sicer pa gre vedno le za pristop in ni pomembno, za katero področje gre: biotech, medtech ali health. Pri naši Healthday.si tech skupnosti mi je všeč ravno to, da jo gradimo in dograjujemo in meni je ravno to vir inspiracije.
Česa novega si se naučila v TPLJ v zadnjem času in česa bi se še rada?
Istočasno, ko gradimo Healthday tehnološko skupnost, smo zagnali specializirano skupnost za posamezniku prilagojeno zdravstveno oskrbo, HealthDay: Patient First. Učim se grajenja skupnosti preko omrežja LinkedIn, predvsem pa, kako se lotiti nečesa od začetka in izvajati celoten, dolgotrajen proces. Želim si pridobiti čim več znanja o osnovnih prvinah marketinga, ki ga želim implementirati v svoje delo in s tem doseči zastavljene cilje.
Kje se vidiš čez 5 let?
Recimo, da si želim postati nekdo, ki ima za seboj že nekaj rezultatov in uspešnih primerov. Da bi naredila vidnejši preboj. Ojačana skupnost, v kateri nisem več le podpora, ampak polnovredni kreator. Vidim se v sozvočju z Mojco. Mojca je najbolj produktivna oseba, ki jo jaz poznam. Hkrati pa je dama, ima rada lepe stvari in rada dobro živi.
Kaj oziroma kdo te pri svojem delu inspirira?
Trenutno je moja inspiracija Tjaša Zajc. Spremljam njen podcast in občudujem njen »go getter attitude«. Všeč mi je njen pogum. Poleg tega je tudi ona mama majhnega otroka, tako kot jaz, ampak pri njej imam občutek, da zmore vse; biti mama in poslovna ženska hkrati.
Opiši mi tvoj tipičen day off, dan zase.
Trenutno se s sinom sprehajam. Ko imam čas res samo zase, počnem 2 – 3 stvari: pijem kavo, poslušam podcaste (predvsem o ameriški politiki :) ), ali pa si dam negovalno masko …
Koliko časa porabiš za make-up? Zdi se mi, da bi lahko bil zate nekakšna meditacija.
Hmm, to je definitivno moj hobi. Minimalno dvajset minut dnevno, čeprav mi je že uspelo optimizirati čas, ki ga preživim pred ogledalom. Ponosna sem nase, ker sem se končno naučila, da sem lepa tudi brez njega. Verjamem, da takšni kot hodimo po svetu, se tudi prezentiramo.
Kaj pa knjige in oddaje? Neformalno te večkrat slišim, kako omenjaš dobre knjige, filme, oddaje …
Inspirirajo me Ruth Bader Gingsburg, pa aktivistka Malala Yousafzai. Resnično verjamem v enakopravnost žensk na vseh področjih življenja. Ne berem in gledam pa samo dokumentarcev in znanstvenih oddaj, ampak obožujem tudi “šund”, da odklopim možgane, tako sem recimo prava fanica programa E!, seveda pa ne gre ubežati fantaziji tudi na filmu. Ravno sedaj gledam serijo “Altered Carbon”, ki se dogaja v prihodnosti, ko zmoremo prenesti svojo zavest na čip. Sicer je posneta po romanu, vendar spominja me bolj na sanje Elona Muska in njegov “neuro-link”.
Vem, da imaš zelo izoblikovan glasbeni okus.
Na prvi pogled se mi morda ne vidi, vendar sem zrasla ob poslušanju gramofonskih plošč. Veliko izbire nisem imela, saj je oče velik ljubitelj punka in ex-yugo rocka. Tako sem prej, kot Zdravljico, znala “God save the Queen”. Kot vsak najstnik pa sem se morala staršem upreti in zato sem začela vedno več poslušati metal zvrst glasbe. Komaj čakam, da grem ponovno na kak koncert, predvsem si želim na Apocalyptico, kajti ni je boljše glasbe kot harmonija klasičnih kontrabasov in metalskih strun.
-------------------
Pripravila: Mateja Prinčič
Spoznajte tudi ostale zaposlene v TP LJ: