Se poučevanje kot ga poznamo iz časa Marije Terezije izteka?

25. 04. 2024

Kakšno vlogo bo imel učitelj v prihodnosti s prihodom novih tehnologij? 

Zaključila se je FutureVerse, nacionalna in zaključna konferenca projekta Think XR, ki je združila vrhunske strokovnjake s področja XR tehnologij. Dogodek, katerega se je udeležilo 200 oseb, je bil posvečen razpravi o vplivu virtualne in mešane resničnosti na sodobne izobraževalne prakse.

Jasmina Mihelak Zupančič, Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, je v pozdravnem govoru izpostavila več ključnih tem, med drugim transformacijo vlog učiteljev, prilagoditev učnih metod za nove generacije učencev, ter tudi etično uporabo XR tehnologij.

Osrednji del konference je bil posvečen predstavitvi rezultatov projekta Think XR. Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubljana, je v predstavitvi glavnih rezultatov projekta in poudaril potrebo po vključevanju XR tehnologij v šolske kurikulume. Opozoril je na potrebe in pomen razvoja digitalnih kompetenc in poznavanja tehnologij prihodnosti, delil izkušnje iz različnih delavnic in posvetov, ki so združevali strokovnjake, učitelje, podjetja in tudi oblikovalce politik. Ti dogodki so pokazali, kako XR tehnologije spodbujajo interaktivno učenje in krepijo razumevanje kompleksne snovi in različnih konceptov med učenci.

Projekt Think XR je uspešno izvedel vrsto posvetov s strokovnjaki in tematskih delavnic, ki so skupaj pritegnili več sto udeležencev iz različnih sektorjev, od izobraževanja do industrije. Prav tako so bila izvedena temeljita mapiranja potreb in analize stanja  s področja obogatene in virtualne resničnosti, kar je omogočilo oblikovanje nabora potrebnih digitalnih kompetenc in pripravo novih modulov izobraževalnih programov za srednje šole in fakultete. Ključni rezultat projekta je izvedena XR akademija, 100 ur trajajoč program v katerem smo usposobili učitelje, mentorje in dijake ter študente za kreiranje rešitev v virtualnem svetu. 

Rezultati vzajemnega učenja, usposabljanja, pilotnih izvedb in prenosa dobrih praks:

• Vzpostavljena multidisciplinarna delovna skupina: 28 članov
• Študijski obisk na Norveškem: sodelovalo 20 oseb iz Slovenije in 14 oseb iz Norveške
• Izvedba programa usposabljanja za učitelje in mentorje (XR akademija – 100 ur): 4 moduli, 100 ur, 16 usposobljenih mentorjev
• Izdelan e-priročnik za izvedbo XR akademije: pripravljeno e-gradivo za udeležence za 5 modulov
• Izvedba XR akademije – 40 ur, 2 lokaciji, 16 študentov in zaposlenih ter 28 dijakov

Tehnologija prehiteva izobraževalni sistem

Marko Cafnik verjame, da sodelovalna inteligenca odpira številne priložnosti, kar je še posebej pomembno v svetu izobraževanja, ki se trenutno sooča z revolucijo zaradi AI in drugih tehnoloških inovacij. Po 150 letih tradicionalnega šolstva je pandemija COVID-19 sprožila nujne spremembe, zdaj pa AI še dodatno preobraža šolski sistem. Učitelji niso več le predavatelji, ampak postajajo mentorji, ki se ukvarjajo s socialnim razvojem učencev, medtem ko jim najnovejša orodja pomagajo pri učenju.

Erik Kapfler, Pattern City poudarja, da mora vsaka šola slediti času in tehnološkemu napredku, pri čemer je podpora učiteljem ključna. Ne gre za obvladovanje tehnologije, ampak za izgubo strahu pred njo. Večji strah od samih tehnoloških orodij je strah učiteljev, da ne bodo sposobni obvladati vseh novosti. V resnici pa tehnologija ni nadomestilo za znanje, temveč njegov pospeševalec in hkrati tudi priložnost za vzajemno učenje učencev in učiteljev

Od poučevanja osredotočenega na učitelja vedno bolj prehajamo na procese, ki so osredotočeni na učence. Ta sprememba je s sabo prinesla tudi spremembo v vlogah učiteljev, ki zdaj ne več zgolj prenašajo znanje, ampak spodbujajo celostni razvoj učencev, intelektualne radovednosti, motivacijo učenja in socialne spretnosti.

Uroš Ocepek opozarja, da tehnologija prehiteva izobraževalni sistem. Vsaka šola ima radovedne učitelje, a sistem še vedno temelji na zastarelih načelih. Pravi, da bi morali učitelji delovati kot tutorji, ki dajejo smer in spodbujajo učence k raziskovanju, s ciljem, da so mladi konkurenčni na globalni ravni. Poudarja, da mora tehnologija v razredu obogatiti učni načrt, ne samo nadomestiti stara orodja kot so bele table nadomestile zelene in projektorji grafoskope.

Izpostavil, je primer Islandije, kjer hibridno poučevanje poteka že 30 let, dokaz, da je potrebna sprememba mogoča in koristna. Učitelji bi morali biti inspiracija, ne samo prenašalci znanja. Njihova naloga je opremiti učence z znanjem in kompetencami, ki jih bodo naredile konkurenčne v hitro spreminjajočem se svetu.

Tehnologije skozi oči mladih

Dijaki in študenti izpostavljajo potrebo po izboljšanju digitalne pismenosti med učitelji, saj pogosto primanjkuje praktičnega znanja, ki bi jim omogočilo bolj učinkovito uporabo sodobnih tehnologij v izobraževanju. Mladi opažajo, da njihova sposobnost koncentracije upada, medtem ko se izobraževanje še vedno opira na tradicionalne metode, kot je učenje iz papirja. Navajajo, da bi virtualne tehnologije, podobne uporabi telefonov, lahko izboljšale razumevanje in zapomnitev učne snovi s pomočjo vizualizacije in praktičnih prikazov, na primer pri razvrščanju in povezovanju komponent v elektriki.

Vendar pa izražajo tudi zadržke glede prekomerne uporabe virtualne resničnosti, opozarjajo na možne negativne učinke, kot so vplivi na zasebnost in varstvo podatkov. Poudarjajo, da je potrebna previdnost, saj bi lahko tehnologije, kot je sledenje pogledu, razkrile osebne informacije, ki bi jih bilo mogoče manipulirati.

Študenti priznavajo, da hitri tehnološki razvoj zahteva nenehno eksperimentiranje v šolskem sistemu, da se ugotovi, katere tehnologije so najbolj učinkovite.

Potrebe gospodarstva

Gospodarstvo izraža jasno potrebo po prilagajanju izobraževalnih programov sodobnim zahtevam trga dela:

DEO VR poudarja globalno zaposlovanje in potrebo po izobrazbi, ki bi zadostila potrebam industrije. Izpostavljajo pomen inovativnosti in trendov ter željo po izobraževanju učencev, ki ne le razumejo industrijo, temveč tudi kritično razmišljajo in so prilagodljivi.

UNIOR opozarja na starostno strukturo svojih zaposlenih, kjer bo naslednje leto 200 zaposlenih izpolnilo pogoje za upokojitev. To poudarja nujnost inovacij in avtomatizacije procesov, saj brez teh sprememb podjetje tvega zastoje. Zavzemajo se za "learning by doing" pristop, kjer zaposleni preizkušajo različne koncepte v praksi, kar spodbuja stalno učenje in prilagajanje novostim.

Oba primera iz gospodarstva kažeta na potrebo po tesnejšem sodelovanju med izobraževalnim sektorjem in industrijo, da bi zagotovili, da izobraževalni sistemi ustrezno pripravijo mlade na prihodnje izzive in potrebe trga.

Akcijski načrt kot nadaljevanje projekta Think XR

Projekt Think XR je zasnovan kot aktivna iniciativa, ki ne bo ostala le na teoretični ravni. Cilj projekta je razviti celovito strategijo, ki bo Slovenijo postavila na višji tehnološki nivo, saj trenutno v tehnološkem razvoju zaostaja. Ta pristop zahteva tesno sodelovanje med izobraževalnimi institucijami in industrijo, da skupaj oblikujejo in izvajajo strategije, ki bodo izboljšale usposobljenost prihodnjih delovnih sil in zagotovile konkurenčnost države na globalnem trgu.

Aleš Pevc je predstavil Akcijski načrt za integracijo sodobne tehnologije v šolske sisteme, ki vključuje naslednje točke:

• Pomoč šolam do potrebne tehnološke opreme.
• Okrepitev sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in gospodarstvom.
• Ustanovitev tehnoloških centrov, kjer bi učitelji in učenci lahko preizkušali in se učili o uporabi VR očal in drugih tehnoloških orodij.
• Razvoj mednarodnega sodelovanja in vzpostavitev partnerstev za izmenjavo znanja in virov.

Ta načrt ima za cilj izboljšati tehnološko opremljenost šol in spodbujati praktično uporabo novih tehnologij v izobraževanju.

Partnerji v projektu Think XR:

Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo http://www.norwaygrants.si

Projekt Think XR sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 702.596 EUR. Namen projekta je Izobraževanje – krepitev človeških virov s ciljem izboljšanja človeškega kapitala.

Ta dokument je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega dokumenta so odgovorni izključno partnerji projekta Think XR in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov«.

Konferenco so sponzorsko podprli tudi: