Podatki so najpomembnejša surovina 21. stoletja

14. 05. 2020

Podatki so najpomembnejša surovina 21. stoletja

Kot je nafta poganjala industrijsko revolucijo, podatki poganjajo glavno paradigmo sedanjega časa - digitalno transformacijo. Podatki so v ospredju poslovnih procesov vseh največjih podjetij na svetu. Apple, Microsoft, Facebook, Alphabet, Amazon, Alibaba so po vseh ekonomskih kazalcih že zdavnaj presegli velike industrijske konglomerate in naftne družbe.  Se pa podatki od nafte v nečem pomembno razlikujejo: njihova količina v času narašča in to po eksponentni stopnji. Svetovni obseg podatkov naj bi se od leta 2018 do leta 2025 povečal za več kot petkrat (s 33 na 175 zetabajtov), temu hitremu povečevanju pa sledi tudi hitro večanje podatkovnega gospodarstva. V EU se bo njegova vrednost do leta 2025 povečala na skoraj tisoč milijard evrov.

Podatki v javnem sektorju

Izjemen vir podatkov predstavlja tudi javni sektor. Ta zbira, ustvarja, reproducira in razširja širok nabor podatkov na številnih področjih dejavnosti, kot so sociala, gospodarstvo, pravo, geografija, okolje, meteorologija, turizem, podjetništvo, intelektualna lastnina, izobraževanje,... Večina teh podatkov je javnosti prosto dostopnih po načelu "odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je potrebno". Evropska direktiva o odprtih podatkih državam članicam EU nalaga, da morajo zagotoviti brezplačen dostop in ponovno uporabo podatkov, ki jih ustvari in zbira javni sektor, v strojno berljivem formatu, za komercialne ali nekomercialne namene.  Na ta način je posameznikom in poslovnim subjektom omogočeno, da najdejo nove načine za uporabo odprtih podatkov in ustvarijo nove inovativne izdelke in storitve.

Izkoriščanje odprtih podatkov ima tudi velik ekonomski pomen. Vrednost trga odprtih podatkov bi se po mnenju mednarodnih svetovalnih družb do leta 2025 lahko povečala tudi za 80 % glede na leto 2019, število zaposlenih v tej dejavnosti pa naj bi se povečalo na dva milijona. Med najbolj perspektivne sektorje za izkoriščanje odprtih podatkov sodijo kmetijstvo in prehrambna industrija, finančne storitve, zdravstvo, trgovina in nepremičnine.

Primeri uporabe podatkov 

Poleg samega javnega sektorja v Sloveniji dostop do odprtih podatkov in ponovno uporabo najbolje izkoriščajo nevladne organizacije. Na spletu lahko najdemo kar nekaj primerov aplikacij, ki temeljijo na odprtih podatkih. Na področju aktivnega državljanstva so tu Pametni glas NVO, za akcijo Očistimo Slovenije je bil objavljen register divjih odlagališč v Sloveniji, za boljšo preglednost javnega sektorja sta razviti aplikaciji kot Proračuni občin ali Kdo vpliva?, na področju javnih storitev, konkretno kulture, pa Kulturnik.si.

Med bolj znanimi primeri dobre prakse je tudi aplikacija Avtolog. Avtolog je rezultat iniciative članov Podatkovnega inštituta Inforum, ki želijo z odprtimi podatki pokazati okoljevarstvene in varnostne trende vozil v Sloveniji. Deluje na zbirki podatkov o registriranih motornih vozilih v Sloveniji, ki so javno dostopni na portalu Odprti podatki Slovenije. Z izboljšanim prikazom podatkov ponuja aplikacija uporabniku prijazno izkušnjo pri pregledu trenutnih trendov, s čimer nudi boljšo osveščenost pri nakupu in izbiri avtomobila tako z okoljevarstvenega kot tudi z varnostnega vidika (predvsem pri nakupu rabljenih vozil), hkrati pa omogoča tudi poglobljeno iskanje podatkov o posameznih vozilih.

Pomembnost in potencial odprtih podatkov lahko tudi v Sloveniji prav ta trenutek opazujemo tudi na primeru globalne pandemije COVID-19, kjer izkoriščanje odprtih podatkov iz zdravstvenega in drugih sistemov pomembno prispeva k razvoju različnih rešitev za zdravstveni sektor, predstavlja podporo za sprejemanje in sproščanje interventnih ukrepov ter zagotavlja boljše informiranje državljanov o trenutnih razmerah v njihovih lokalnih okoljih, vključno z različnimi vizualizacijami.

Razvoj področja odprtih podatkov v TPLJ

Žal pa podjetja odprte podatke pri nas še premalo izkoriščajo. V Tehnološkem parku Ljubljana izvajamo dva projekta, s katerima želimo izboljšati možnosti uporabe odprtih podatkov za razvoj novih poslovnih modelov. V projektu ODEON vzpostavljamo grozd startupov, malih in srednjih podjetij in raziskovalnih organizacij za krepitev razvoja tega področja podatkovnega gospodarstva in vplivanje na inštitucije javnega sektorja, da te svoje podatke čim bolj odpirajo javnosti in s tem pospešujejo razvoj novih podatkovnih produktov. Pri tem jim bodo v podporo lokalna podatkovna središča, ki bodo združevala ponudnike odprtih podatkov, profesionalna združenja in organizacije podpornega okolja. V Sloveniji smo Stičišče odprtih podatkov Slovenije OPSi Hub marca letos ustanovili Tehnološki park Ljubljana in Gospodarska zbornica Slovenije (IKT - Horizontalna mreža) s podporo Ministrstva za javno upravo. Lokalna podatkovna stičišča se združujejo na skupni platformi, namenjeni povečevanju ekonomske in socialne vrednosti odprtih podatkov v mediteranskem prostoru.

V projektu DEAS pa se posvečamo razvoju orodij, ki bodo omogočila boljše izkoriščanje odprtih podatkov za razvoj novih produktov in storitev. Ta orodja bodo razvijalcem prosto dostopna. Poseben poudarek bo namenjen tudi krepitvi kompetenc organizacij podpornega okolja, s katerimi bodo lahko bolje podpirala startupe ter mala in srednja podjetja pri razvoju njihovih poslovnih modelov, temelječih na izkoriščanju odprtih podatkov. V projektu DEAS pravkar izvajamo anketo, s katero želimo spoznati potrebe in pričakovanja prebivalcev in obiskovalcev območja Alp po novih podatkovnih storitvah na področjih, ki so ključnega pomena za območje Alp: mobilnosti, okolja in turizma. Prejeti odgovori bodo prispevali k pripravi alpske strategije za boljše izkoriščanje potenciala odprtih podatkov in s tem k razvoju bolj kakovostnih in bolj relevantnih storitev za prebivalce tega območja. Anketa je objavljena na naslovu https://www.1ka.si/a/276727. Vabimo vas, da jo izpolnite.

Za več informacij, kako lahko odprte podatke izkoristite za razvoj lastnega poslovnega modela, smo vam v Tehnološkem parku Ljubljana na voljo dr. Monika Cvetkov, mag. Peter Medica in Aleš Pevc.

 

Avtor: Peter Medica

Nazaj