Nazaj v prihodnost: Kaj se dogaja na področju digitalizacije kulturne dediščine?

01. 04. 2021

V preteklem tednu smo na treh dogodkih s področja digitalizacije kulturne dediščine spoznali prednosti digitalizacije ter potenciale naprednih tehnologij, ki privabljajo nove publike, omogočajo večjo interaktivnost in vključenost  in odpirajo nove priložnosti na področju kreative. 

24. in 25. marca 2021 smo s kreativnim centrom Poligon in mednarodnim projektom SACHE, Interreg Central Europe, organizirali serijo dogodkov o digitalizaciji kulturne dediščine. Povabili smo domače in tuje strokovnjake ter ustvarjalce, ki se ukvarjajo z razvojem inovativnih tehnoloških rešitev. Z obveščanjem in izobraževanjem, mreženjem in izmenjavo prebojnih idej ter predstavitvijo nastajajočih projektov, so bili v fokusu sodobni trendi in priložnosti, ki se odpirajo ob digitalizaciji kulturne dediščine.

Izpostavili smo izzive in priložnosti digitalizacije kulturne dediščine z vidika oblikovanja ustreznih politik in zagotavljanja javnih sredstev. Po uvodnih nagovorih našega sodelavca Gašperja Juvančiča in dr. Simone Bergoč z Ministrstva za kulturo, je sledila predstavitev estonskega modela digitalizacije kulturne dediščine, ki jo je pripravila Kristiin Meos z Ministrstva za kulturo Republike Estonije, ki se dobro zaveda prednosti, ki jih prinaša digitalizacija kulturne dediščine.

Matevž Straus iz podjetja Arctur, ki na področje kulturne dediščine vstopa na področju turizma, je predstavil nov pogled na procese in projekte digitalizacije slovenske kulturne dediščine. Po njegovem mnenju je potrebno v prvi vrsti spremeniti prepričanje in v ospredje na področju turizma postaviti lokalnega prebivalca in ne več turista.

Sledilo je predavanje dr. Henriette Roued-Cunliffe z Univerze v Copenhagnu, ki je predstavila inovativen koncept participatorne kulturne dediščine z uporabo odprtih podatkov. Nazorno in na primeru je pokazala, da pri ohranjanju kulturne dediščine tako kulturne institucije, kot tudi skupnosti, drug drugega nujno potrebujejo, obenem pa je tudi odprtost podatkov, ki jih hranijo najrazličnejše institucije, ključna z vidika dostopnosti raziskovalcem in širši javnosti.

Na tretjem dogodku smo zbrali ustvarjalne in prebojne slovenske ter tuje startupe, ki uspešno sodelujejo z muzeji in drugimi kulturnimi institucijami. Predstavili so nam inovativne rešitve in celotno pot nastanka - od ideje do vzpostavitve poslovnega modela. Spoznali smo nove priložnosti, ki jih ustvarjalcem z različnih področij kulturnega in kreativnega sektorja, pravzaprav ponuja kulturna dediščina. Poljska umetnostna zgodovinarka Zuzanna Stansk je predstavila, kako z aplikacijo DailyArt, ki obiskovalcem ponuja klasične in sodobne umetniške mojstrovine iz muzej in galerij po vsem svetu je razložila, kako z uporabo novih orodij kulturnim institucijam pomaga dosegati njihove ciljne skupine z uporabo novih orodij.

Rešitve obogatene resničnosti tudi za umetnike in muzeje

Avstrijski ustanovitelj startupa Artivive, Sergiu Ardelean, je predstavil platformo za obogateno resničnost, ki jo uporablja že več kot 18.000 umetnikov v 92 državah ter svetovno znani muzeji in galerije na Dunaju, v San Franciscu, Münchnu, Seulu, Pekingu in drugod. Orodje na inovativen način ustvarjalcem omogoča ustvarjanje novih dimenzij umetnosti s povezovanjem klasične in digitalne umetnosti.

David Kvaternik iz kreativne igralnice in studia za razvijalce, Tovarna.tech je orisal, kako razvijajo VR in AR izkušnje od simulacij strojnega učenja pa do časovnega stroje pri Ruski kapelici. Urša Mihevc iz zavoda ID20 pa je predstavila dediščinski inkubacijski program HeritageLab, v okviru katerega bo izkušena ekipa mentorjev in poznavalcev dediščine podprla 3-5 ekip in idej na poti do uspeha.

V dveh dneh nam je uspelo zgraditi nekakšno skupnost, ki se zaveda pomembnosti sodelovanja med vsemi akterji ekosistema. Na tem področju je bilo tako v svetu, kot tudi pri nas, storjenih že kar nekaj pomembnih korakov, zavedamo pa se, da lahko skupaj dosežemo še več.