AI brez pravnih presenečenj: kaj mora vedeti podjetje?

Datum dogodka: 09. 09. 2026 ob 09:00

Prijava na dogodek

Vaši zaposleni pri delu uporabljajo ChatGPT ali Copilot. Razvijate produkt, ki vključuje umetno inteligenco. Morda uporabljate strojno učenje za analizo podatkov, napovedovanje ali avtomatizacijo procesov. Ali pa želite za novo storitev uporabiti podatke, ki jih niste ustvarili sami.

V vseh teh primerih je dobro vedeti, katera evropska pravila se vas dejansko tičejo in kaj morate imeti urejeno v podjetju.

Prav temu je namenjeno izobraževanje »AI Act, etika in Data Governance Act v praksi: kaj mora preveriti vaše podjetje?«, ki bo 9. septembra 2026 med 9. in 13. uro v Tehnološkem parku Ljubljana.

Namesto pregleda zakonodaje člen za členom bomo izhajali iz vprašanj, s katerimi se podjetja srečujejo v praksi: Ali za uporabo generativne umetne inteligence veljajo enaka pravila kot za AI, ki ga razvijamo sami? Kdaj smo samo uporabnik sistema in kdaj imamo kot ponudnik dodatne obveznosti? Kako ugotovimo, v katero raven tveganja sodi naš AI sistem? In ali sploh vemo, od kod prihajajo podatki, na katerih temelji?

AI Act: ni vsaka uporaba umetne inteligence enaka

AI Act oziroma evropski Akt o umetni inteligenci določa pravila za razvoj in uporabo sistemov umetne inteligence. Za podjetja je pomembno predvsem to, da obveznosti niso pri vseh načinih uporabe AI enake.

Uporaba generativnega orodja, klasičnega strojnega učenja ali sistema, ki se uporablja v bolj občutljivem oziroma tveganem kontekstu, lahko pomeni različne zahteve. Zato je prvi korak ugotoviti, kakšen AI sistem podjetje sploh uporablja, za kaj ga uporablja in kakšno vlogo ima pri tem.

Na izobraževanju bo Maja Škrjanc z Instituta »Jožef Stefan« pokazala, kje se umetna inteligenca v malih in srednjih podjetjih pojavlja že danes ter kako v praksi razumeti različne ravni tveganja po AI Actu.

Pojasnila bo tudi razliko med podjetjem, ki AI sistem ponuja, in podjetjem, ki ga uporablja oziroma uvaja v svoje poslovanje. Poseben poudarek bo na podatkih: njihovi kakovosti, izvoru in sledljivosti – torej na tem, ali podjetje ve, katere podatke uporablja in od kod so prišli.

Udeleženci bodo izvedeli tudi, katere štiri stvari bi moralo imeti urejene vsako podjetje, ki pri svojem delu uporablja umetno inteligenco.

DGA: kaj lahko podjetje počne s podatki drugih?

Drugi del izobraževanja bo namenjen podatkom. Data Governance Act (DGA) oziroma Akt o upravljanju podatkov ureja mehanizme in pogoje, povezane z dostopom do določenih podatkov, njihovim posredovanjem, deljenjem in ponovno uporabo.

Za podjetje se zato odpirajo precej praktična vprašanja. Ali lahko za razvoj nove storitve ponovno uporabimo določene podatke javnega sektorja? Kako lahko podjetje zakonito sodeluje pri izmenjavi podatkov? Kakšna pravila veljajo za podjetja, ki želijo razvijati storitve posredovanja podatkov?

Aleš Veršič z Ministrstva za zdravje, ki je na Ministrstvu za digitalno preobrazbo vodil nacionalno implementacijo DGA, bo evropska pravila prevedel v slovenski kontekst.

Pojasnil bo tudi pojme, ki jih podjetja vse pogosteje srečujejo, a njihov pomen ni vedno jasen. Med njimi je denimo podatkovni altruizem – prostovoljno dajanje podatkov na voljo za cilje v splošnem interesu – ter evropski podatkovni prostori, namenjeni varnejšemu in bolj urejenemu deljenju ter uporabi podatkov na posameznih področjih.

Predstavljena bo tudi slovenska izvedba DGA, vključno z zakonom ZIUEUP, pristojnimi organi ter najpogostejšimi pravnimi vprašanji, s katerimi se pri uporabi in izmenjavi podatkov srečujejo podjetja.

Kaj boste po štirih urah znali preveriti v svojem podjetju?

Po izobraževanju boste lažje presodili:

• katera pravila AI Acta in DGA so za vaše podjetje sploh relevantna;
• kako se razlikujejo pravila pri klasičnem strojnem učenju in generativni umetni inteligenci;
• kako preveriti, v katero raven tveganja sodi AI sistem, ki ga razvijate ali uporabljate;
• kdaj nastopate kot ponudnik AI sistema in kdaj kot njegov uporabnik oziroma uvajalec;
• zakaj morate pri AI vedeti, kakšne podatke uporabljate in od kod izvirajo;
• kaj DGA pomeni za ponovno uporabo določenih podatkov javnega sektorja in posredovanje podatkov;
• kaj slovenska izvedba DGA pomeni za podjetja;
• kakšne možnosti odpirajo evropski podatkovni prostori in razvoj podatkovnih storitev.

Izobraževanje je namenjeno direktorjem in vodjem podjetij, vodjem digitalizacije, podatkovnim in AI strokovnjakom, startupom, raziskovalnim organizacijam, javnim institucijam, pravnikom in pooblaščenim osebam za varstvo podatkov.

Predznanje ni potrebno. Namen dogodka je, da znate prepoznati, kaj od teh pravil je pomembno za vaše delo in kaj morate preveriti v svojem podjetju.

Prijavite se na izobraževanje in preverite, kaj mora vaše podjetje urediti že danes.

Se vidimo 9. septembra 2026 med 9. in 13. uro v Tehnološkem parku Ljubljana.

Dogodek organiziramo v sodelovanju projektov SLAIF in GoDigital.