Zaupanje kot ključ do uspešne AI

24. 03. 2026

Danes smo vodili razpravo o eni najpomembnejših tem današnjega časa: odnosu med AI in zaupanjem. Govorca Michael Thompson iz družbe Edelman in Alex Izak Horowitz, podjetnik ter investitor, sta osvetlila tako družbene kot gospodarske vidike hitrega razvoja AI. Skupno sporočilo dogodka je bilo jasno: prihodnost AI ne bo odvisna le od tehnološkega napredka, temveč predvsem od tega, koliko zaupanja ji bodo ljudje pripravljeni nameniti.

AI napreduje hitreje, kot raste zaupanje

Michael Thompson je predstavil ugotovitve raziskav o zaupanju v AI, ki kažejo, da v številnih državah zadržanost do AI še vedno presega navdušenje. Posebej izrazito to velja za razvite zahodne države, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Nemčija, medtem ko so države v razvoju, na primer Brazilija in Kitajska, do AI bistveno bolj odprte.

Ena ključnih ugotovitev je, da ljudje pogosto ne zavračajo AI zaradi lastnih slabih izkušenj, temveč zaradi širšega občutka negotovosti, nepreglednosti in vsiljenosti. To pomeni, da glavna ovira za sprejemanje AI ni nujno pomanjkanje dostopa ali motivacije, temveč predvsem pomanjkanje zaupanja.

Znanje in razumevanje povečujeta pripravljenost za uporabo

Raziskava je pokazala močno povezavo med informiranostjo in zaupanjem. Bolj ko ljudje razumejo AI in njene učinke, bolj verjetno jo bodo sprejeli in uporabljali. Prav osebna izkušnja se je izkazala za enega najmočnejših dejavnikov pri grajenju zaupanja.

Govorec je poudaril tudi, da redni uporabniki generativne AI pogosto poročajo o večji učinkovitosti, boljši sposobnosti reševanja problemov in večji ustvarjalnosti. To kaže, da se lahko strah pred AI zmanjša, ko ljudje v praksi prepoznajo njene konkretne koristi.

Delovno okolje bo odločilno za sprejemanje umetne inteligence

Pomemben del razprave je bil namenjen vlogi delodajalcev. Thompson je opozoril, da imajo prav delodajalci med vsemi institucijami največjo legitimnost za uvajanje umetne inteligence v vsakdanje delo. Zaposleni namreč bistveno lažje sprejmejo spremembe, če jih razumejo kot podporo pri delu, ne pa kot grožnjo svoji zaposlitvi.

Ključno je, da podjetja AI ne uvajajo od zgoraj navzdol brez razlage, temveč zaposlene aktivno vključijo v proces preobrazbe. Če zaposleni razumejo, kako jim lahko AI olajša delo, poveča produktivnost in odstrani rutinska opravila, je njihova pripravljenost za uporabo večja. Sporočilo je bilo jasno: ljudje bodo lažje sprejeli preobrazbo delovnih mest kot pa negotovost glede izgube zaposlitve.

Družbeni vpliv umetne inteligence bo globok in hiter

Alex Izak Horowitz je dogodek dopolnil s širšo zgodovinsko in ekonomsko perspektivo. AI je umestil ob bok največjim tehnološkim prelomnicam v zgodovini, kot sta industrijska revolucija in elektrifikacija. A hkrati je poudaril, da je današnja preobrazba drugačna: AI se lahko globalno razširi skoraj takoj, brez klasičnih fizičnih omejitev, zato bodo tudi njeni učinki mnogo hitrejši.

Po njegovem mnenju prav v tem tiči največji izziv. Medtem ko je industrijska revolucija družbi dala desetletja ali celo stoletje za prilagoditev, bo AI spremembe na trg dela, v produktivnosti in družbenih razmerjih povzročala v nekaj letih. To odpira vprašanja, na katera družba trenutno še nima pripravljenih odgovorov.

Produktivnost bo rasla, a tudi pritisk na trg dela

Horowitz je opozoril, da AI že danes močno spreminja konkretne panoge. V zavarovalništvu se avtomatizira obdelava škodnih zahtevkov in ocenjevanje tveganj, v razvoju programske opreme pa ta že zdaj prevzema velik delež kodiranja. Posledica je višja produktivnost, a tudi manjša potreba po določenih profilih zaposlenih, zlasti na začetnih oziroma junior ravneh.

To po njegovem pomeni, da bomo v prihodnjih letih verjetno priča večji polarizaciji na trgu dela: najbolj usposobljeni strokovnjaki bodo še bolj iskani in bolje plačani, medtem ko bo vstop v nekatere poklice postajal težji. Posebej izpostavljen izziv je, kako bodo mladi gradili kariero, če bodo ravno začetna delovna mesta tista, ki jih bo AI najhitreje preoblikovala ali nadomestila.

Potrebujemo novo razumevanje izobraževanja in družbenega prispevka

Pomembna ugotovitev drugega dela razprave je bila, da tehnološka preobrazba zahteva tudi temeljit razmislek o izobraževalnem sistemu. Po Horowitzevem mnenju bo treba učenje bistveno pospešiti, prilagoditi novim potrebam in ljudem omogočiti hitrejše prekvalifikacije. Ob tem bodo vse pomembnejše tudi socialne, mentorsko-usmerjene in ustvarjalne kompetence.

Pogovor je odprl tudi širše vprašanje, kako bomo v prihodnosti razumeli delo in prispevek posameznika družbi. Če bo del nalog prevzela AI, bo treba na novo premisliti, kako ustvarjati priložnosti za vključevanje ljudi, kako ohranjati socialno stabilnost in kako poskrbeti, da koristi tehnološkega razvoja ne bodo ostale omejene le na ozek krog najbolj usposobljenih ali kapitalsko močnih akterjev.

Preglednost, odprt dialog in vključevanje ljudi ostajajo bistveni

V razpravi z občinstvom je bilo izpostavljeno tudi vprašanje transparentnosti AI. Govorca sta se strinjala, da popolno tehnično razumevanje delovanja modelov za večino ljudi verjetno ni realen pogoj za uporabo, je pa nujno jasno komuniciranje o tem, kako se tehnologija uporablja, kakšna je izmenjava vrednosti in kdo nosi odgovornost za njene učinke.

Zaupanje torej ne nastaja samo iz tehničnih razlag, temveč iz občutka, da je uporaba AI poštena, razumljiva in v korist ljudem. Pri tem imata pomembno vlogo tako država kot gospodarstvo, še posebej pa organizacije, ki lahko spremembe ljudem približajo na konkreten, vsakdanji ravni.

Zaključek

Uvedba AI napreduje izjemno hitro in prinaša velike priložnosti na področjih produktivnosti, zdravstva, energetike, raziskav in razvoja. Hkrati pa odpira tudi resna vprašanja glede zaupanja, zaposlovanja, izobraževanja in družbene pravičnosti.

Če želimo, da bo AI prispevala k širšemu družbenemu napredku, bo treba tehnološki razvoj spremljati z odprto komunikacijo, odgovornim uvajanjem v delovna okolja ter premišljenimi vlaganji v znanje in prekvalifikacije. Prav zaupanje, ne le tehnologija sama, bo odločalo o tem, kako uspešna in vključujoča bo ta preobrazba.