HealthDay.si konferenca 2021: “Biotech Meets Digital”

22. 11. 2021

HealthDay.si konferenca 2021: “Biotech Meets Digital”

Na letošnji HealthDay.si konferenci 2021 z naslovom “Biotech Meets Digital”, ki je potekala v četrtek, 18. novembra 2021, smo v ospredje postavili preplet biotehnologije in podatkovne analitike, v korist nas – pacientov. Dogodek je spremljalo več kot 200 udeležencev iz različnih držav, priznanih mednarodnih strokovnjakov ter vodilnih predstavnikov podjetij iz digitalne in biotehnološke sfere.

Letošnja konferenca je na enem mestu povezala pomembne akterje: startup in scaleup mednarodna podjetja, zdravnike, strokovnjake in kreatorje politik.

Udeležence konference so z uvodnim nagovorom pozdravili prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, ki je poudaril pomen digitalizacije in njen vpliv na vsakdanje življenje.

Sledil je pozdravni nagovor dr. Tomaža Kostanjevca, direktorja SPIRIT Slovenija s predstavitvijo projektov, ki podpirajo digitalizacijo.

Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, je udeležence konference spomnila, kako so, še zlasti v preteklih dveh letih epidemije, inovacije postale pomembne, še zlasti na področju medicine.

Uvodne nagovore ja zaključil dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ki je poudaril pomen konference, predvsem z vidika povezovanja vseh akterjev ekosistema.

Prvi del conference: Biotehnologija po svetu

Kakšen je potencial sintetične biologije v medicini, vprašanje etike genetskega zdravljenja bolnikov, kakšne so koristi pacientov »resničnostnih podatkov t.i. real-world data (RWD)«, kako bo v prihodnosti pregled DNK-a postal samoumeven del postavljanja diagnoz pacientov?

Profesor dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, je predstavil potencial sintetične biologije v biomedicini, ki omogoča nove pristope k medicinskim aplikacijam, kot denimo razvoj imunoterapije, ki temelji na bioinženirskih celicah in predvsem inženiring T to -celic z receptorji, ki ciljajo na tumor.

O etičnih pomislekih je spregovorila Katherine Littler iz Svetovne zdravstvene organizacije, vodja strokovnega odbora za razvoj globalnih standardov in nadzor človeškega genoma. Fokusirala se je na razmerje med etiko in načinom upravljanja ter na razvoj globalnih standardov genskega urejanja. Veliko je etičnih vprašanj, ki se tičejo nastajajočih tehnologij, še zlasti v genskih terapijah. »Pomembno je, da postavimo standarde in določimo načine upravljanja – okvir, ki bo zajemal orodja, institucije in procese za upravljanje urejanja človeškega genoma in le tako bomo koristili ugodnosti, ki nam jih nove tehnologije ponujajo«.

Posebna gostja, dr. Thanh G.N. Ton, vodilna znanstvenica za resnične podatke pri biotehnološki korporaciji Genentech, je izpostavila, kako digitalizacija in moč podatkov iz resničnega sveta vplivata na raziskave in razvoj ter učinkovitost kliničnih testiranj. 

Ali ste vedeli, da ima eden od desetih otrok gensko mutacijo, ki lahko povzroči bolezen? Ana Catarina Gomes iz startupa CBR Genomics, nam je predstavila unikatno platformo DNA screening-a. CBR Genomics ponuja nov pregled genskega materiala pri novorojenčkih, ki omogoča odkritja bolezni oz. stanj preden se pojavijo simptomi.

Samo v prvih 9 mesecih tega leta je bilo v startupe s področja medicine vloženih več kot 23 milijard dolarjev

Na konferenci smo gostili Magdaleno Przelaskowsko iz podjetja Google, ki startupe povezuje s točno določenimi  posamezniki, produkti in najboljšimi praksami, jim omogoča rast in razvoj. Eden izmed pospeševalniških programov za startupe v Evropi je usmerjen tudi k zagonskim podjetjem, ki delujejo na področju zdravja in dobrega počutja. »Še zlasti v zadnjih dveh letih se je pokazalo, kako pomembno je naše zdravje in naše dobro počutje, zato pri Googlu verjamemo, da startupi lahko izboljšajo trenutno situacijo in celo zdravstveni sistem,« je poudarila. V njihovem pospeševalniškem programu je trenutno 15 evropskih startupov iz 11 držav, med drugim tudi podjetje MESI Medical iz Slovenije.

Od perspektivnih slovenskih startup podjetij k mednarodnim prvakom s področja biotehnologije in digitalne tehnologije

Na konferenci smo gostili številna podjetja, ki dokazujejo, da se Slovenija lahko kosa z globalnimi podjetji.

Aleš Štrancar, ustanovitelj in direktor podjetja BIA Separations – Sartorius, je prepričan, da je za zagotovitev vrhunskih rešitev na globalnem trgu potrebno predvsem vrhunsko znanje.

Družinsko podjetje Labena je še en primer odločnega podjetja na področju biotehnologije in kot je povedal direktor Borut Čeh, želijo ustvariti nekakšno Google okolje za biotech in projekti zaposlenih dokazujejo, da so na pravi poti.

Še eno zgodbo je predstavil David Dobnik iz NIBA Labs, ki je eno redkih biotehnoloških podjetij, ki se osredotoča na kvantificiranje in odkrivanje vektorskih genomov in nečistoč (DNK, beljakovine) in je partner pri razvoju genske terapije za SMA.

Tudi novi mejniki zdravljenja rakovih bolnikov se postavljajo. Dr. Gregor Serša iz Onkološkega inštituta Ljubljana nam je predstavil projekt SmartGene.si – prvo odobreno zdravljenje rakavih bolnikov z gensko terapijo.

Podatki kažejo, da se 54% znanstvenih študij ne more ponovno preveriti, 17% podatkov se vsako leto izgubi in na vsake tri leta se količina znanstvenih podatkov podvoji. Klemen Zupančič, soustanovitelj podjetja Biosistemika, je predstavil spin-off podjetje SciNote, ki je razvilo zanimive programske rešitve za laboratorije. Mnogi znanstveniki na tem področju menijo, da bo razvoj in proces na več načinov izboljšala umetna inteligenca.

Tine Porenta nam je zaupal pristop k identifikaciji najbolj obetavnih kandidatov za zdravila, ki bodo prešli skozi klinično preizkušanjo in pridobili regulativno odobritev v podjetju Lek Sandoz.

Okrogla miza: Inovativno financiranje in davki

Zanimanje za biotehnološka podjetja narašča in naložbe v biotehnološko poslovanje v letih 2020 in 2021 so impresivne in kot smo slišali na okrogli mizi, bi bilo za Slovenijo dobro, da bi določila svoj fokus in poiskala nišo, v kateri bomo postali vodilna država. “Biotehnologija je široko področje in ne moremo pokriti vsega zato je ključno, da najdemo fokusno področje in podjetjem omogočiti pravo podporno okolje v obliki zakonodaje, upravljanja, finančne industrije in stopiti skupaj ter postati najboljši na določenem delu biotehnologije,” je povedal Enej Kuščer iz podjetja Acies Bio.

Vse to počnemo zaradi nas, pacientov!

V zadnjih letih je prišlo do prave renesanse na področju genske in celične terapije in prve terapije so spremenile življenja številnih pacientov. Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, nam je predstavila uspešno akcijo zbiranja sredstev za nakup naprave CAR-T za napredno zdravljenje raka. Kampanja je povezala skupaj več kot 3750 posameznikov in 250 podjetij in dosegla svoj cilj in še več. Z zbranimi sredstvi so kupili kar dve napravi in kampanja je dosegla tudi, da je zdravstvo CAR-T projekt popolnoma podprlo. Kristina Modic je bila skupaj s prof. Samom Modicem nagrajena z European Citizen's Award 2021.

Svojo zgodbo nam je zaupala tudi Špela Miroševič, mama dečka z redko gensko boleznijo CTNNB1, ki je zaradi neraziskane genske bolezni svojega sina, ustanovila fundacijo za namen raziskovanja in zdravljenja z gensko terapijo točno tega sindroma. “Na srečo živim v državi z odličnimi raziskovalci, ki so ekstremno motivirani in vztrajni, da pomagajo bolnim otrokom,” je povedala.

Petra Simpson Grom, predsednica Kluba koronarnih bolnikov, je predstavila uvedbo interdisciplinarnega pristopa za rehabilitacijo bolnikov s srčnim popuščanjem. Oblikovala je interdisciplinarno oskrbovalno ekipo za zagotavljanje in izvajanje rehabilitacijskega načrta, ki je prilagojen pacientovim ciljem in potrebam in lahko pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov. Vrhunec Petrinega uspeha je v virtualni različici rehabilitacije, uvedeni v času pandemije.

Velika okrogla miza – Na stičišču biotehnologije in digitalizacije

Okroglo mizo je moderirala Petra Juvančič, direktorica Združenja managerjev Slovenije. Beseda je tekla o tem, če lahko Slovenija postane svetovno pomembna regija z možnim ekosistemom za vzpostavitev biotehnologije, življenjske znanosti in digitalne tehnologije in tako izboljša življenja pacientom doma in po svetu. Mnenja in vidike so z nami delili Mateja Urlep, direktorica Niba Labs in predsednica Think Tank HealthDay.si, Nicole Arming, direktorica Roche Slovenia, Klod Kolaro, generalni direktor Endave Slovenija in Dr. Lenart Girandon, izvoljeni izvršni direktor podjetja Educell.

Vztrajnost, strast in pogum so poleg znanja recept za uspeh v biotehnologiji. Nicole Arming je poudarila, da smo na križišču znanosti, kjer se v zdravstvu odvijajo prepeleti drugih tehnologij, kot  podatkovna znanost, tehnologija analize podatkov in podobno. Vse to nam bo omogočilo, ne samo izboljšanje zdravstva, ampak personalizirano zdravljenje na bolj trajnostni način. Vprašanje glede enormne količine podatkov v zdravstvu in na kakšen način jih uporabiti pri zdravljenju, nam je zaupal Klod Kolaro. Vsako leto se količina podatkov namreč podvoji.

Podatki pacientov so razpršeni po različnih institucijah. V podjetju Endava zaključujejo projekt urejanja podatkov v celostni digitalni zdravstveni zapis, ki bo zdravnikom omogočil pregled nad celovitimi pacientovimi podatki.

Kaj so razlogi, da je podjetje Educell, ki se ukvarja s celičnimi terapijami in novim načinom zdravljenja, postalo vodilno podjetje v Sloveniji in na svetu? Dr. Lenart Girandon je navedel dva ključna razloga: vsekakor predani ljudje, ki delajo svoje delo s srcem in motivirajo jih težke zgodbe pacientov. Na okrogli mizi smo se pogovarjali tudi o etiki pri obdelavi osebnih podatkov, ki so v personalizirani medicini ključni. Regulatorji so tisti, ki morajo poskrbeti za varstvo podatkov. Konservativnost je tista, ki v tem trenutku zavira razvoj, ki  pomaga pri napredku medicine in obravnave pacientov. Personalizirana medicina prinaša veliko prednosti, vendar so razvoj in genske terapije drage. Dr. Lenart Girandon je poudaril pomembnost, da se osredotočimo in poiščemo prioritete. Nicole Arming je opozorila, da moramo pogledati širše, ne samo stroškov, ampak vse prednosti, ki bodo s personalizirano medicino pomagale pacientom. Mateja Urleb se je strinjala, da je potrebno postaviti v državi pravi fokus, mehanizme financiranja, investicij biotehnologije, ki jih sedaj ni.

Ob zaključku okrogle mize so se gostje strinjali, da ima Slovenija veliko talenta in če bodo podjetja res fokusirana in imela jasno zastavljen cilj, jim bo uspelo tudi na globalni ravni.

----

Konferenco je moderirala Mag. Mojca Cvirn vodja marketinga in izobraževanj v podjetju SRC Infonet, vodilnemu ponudniku rešitev za digitalizacijo zdravstva v Sloveniji.

Organizatorji dogodka

Nazaj