Festival družbenih inovacij 2026: Slovenija odpira novo poglavje družbenih inovacij

23. 10. 2026

Festival družbenih inovacij 2026 je oktobra v Centru Rog v Ljubljani povezal predstavnike gospodarstva, države, raziskovalnih institucij, lokalnih skupnosti in civilne družbe. V ospredju so bili sodelovanje, izmenjava dobrih praks in iskanje novih rešitev za družbene izzive. Dogodek je pokazal, da lahko družbene inovacije postanejo del vsakodnevnega delovanja podjetij in širše družbe. 

Festival je med udeleženci naletel na zelo pozitiven odziv, predvsem zato, ker je družbenim inovacijam namenil več prostora v javni razpravi. Pogovori so pokazali, da družbene inovacije niso nekaj, kar zadeva le posamezne organizacije ali področja, temveč lahko postanejo del vsakodnevnega delovanja podjetij, institucij in širše družbe.

Čas je za nov pogled na družbene inovacije

Kaj pravzaprav razumemo pod družbenimi inovacijami? Na festivalu so izpostavili, da izraz socialna ekonomija v Sloveniji še vedno pogosto spremljajo napačne predstave in negativne asociacije.

Družbene inovacije ponujajo širši pogled. V ospredje postavljajo ustvarjalnost, sodelovanje, podjetnost in predvsem iskanje rešitev, ki odgovarjajo na dejanske potrebe ljudi in skupnosti.

Pri tem ni pomembno, ali ideja nastane v podjetju, javni instituciji, lokalni skupnosti ali nevladni organizaciji. Pomembno je, da prispeva k boljšemu, učinkovitejšemu in trajnejšemu reševanju družbenih izzivov.

Mednarodne izkušnje kažejo, da je sistemski pristop mogoč

Kako se razvoja družbenih inovacij lotevajo drugod po Evropi? Svoje izkušnje so na festivalu predstavili tudi gostje.

Mika Pyykkö, finski strokovnjak za raziskave, razvoj in inovacije, naložbe z družbenim učinkom ter sistemsko vodenje na področju zdravja in dobrega počutja, je predstavil primer Finske, kjer so družbene inovacije in naložbe z družbenim učinkom že pomemben del razvojnega okolja.

Wieteke Dupain, direktorica evropske mreže Euclid Network, je predstavila izkušnje in dobre prakse iz Nizozemske. Opozorila je predvsem na pomen povezovanja organizacij, učinkovitega podpornega okolja in ustvarjanja pogojev, v katerih lahko dobre rešitve rastejo in dosežejo več ljudi.

Oba primera sta pokazala, da dobre ideje potrebujejo tudi ustrezno podporo. S pravimi politikami, sodelovanjem in možnostmi financiranja lahko družbene inovacije postanejo pomemben del razvoja države.

Kompetenčni center za družbene inovacije – od besed k dejanjem

Da bi dobre ideje lažje zaživele tudi v praksi, je bil letos ustanovljen Kompetenčni center za družbene inovacije.

Njegova naloga je povezovati podjetja, javne institucije, raziskovalne organizacije in civilno družbo ter jim pomagati pri razvoju, uveljavljanju in širjenju družbenih inovacij.

Center želi postati osrednja točka za povezovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks ter razvoj podpornih mehanizmov. Pomemben del njegovega delovanja bo tudi prizadevanje za boljše sistemske in finančne pogoje, ki bodo inovativnim rešitvam omogočili dolgoročni razvoj.

Festival družbenih inovacij 2026 je bil eden prvih pomembnih korakov na tej poti. Odziv udeležencev je pokazal, da v Sloveniji ne manjka zanimanja, idej in pripravljenosti za sodelovanje. Zdaj je pomembno, da se ta energija prenese tudi v konkretne aktivnosti.

Podpora države in povezovanje različnih sektorjev

Festival sta z uvodnima nagovoroma odprla Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, in mag. Leon Korošec, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Marko Lotrič je poudaril, da napredek ni samo vprašanje novih tehnologij, ampak tudi tega, kakšne koristi prinašajo ljudem. Ob tem je družbene inovacije povezal s konceptom industrije 5.0, ki v središče razvoja postavlja človeka.

O pomenu sistemskega pristopa, sodelovanja in prihodnosti družbenih inovacij so razpravljali tudi:

• Jan Peloza, predsednik Kompetenčnega centra za družbene inovacije in direktor Impact Hub Ljubljana;
• Tadej Slapnik, direktor Kompetenčnega centra za družbene inovacije;
• Jonas Dinger, direktor Social Impact Award International;
• prof. dr. Simona Kustec, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
• dr. Petra Vrhovnik, županja Občine Poljčane in predstavnica Skupnosti občin Slovenije;
• Urška Bitenc, predstavnica Sektorja za socialno ekonomijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Pomemben del razprav je bil namenjen tudi finančnim mehanizmom in potrebi po dolgoročni, sistemski podpori družbenim inovacijam, ki bi omogočala, da uspešne pobude prerastejo projektne okvire in postanejo trajne rešitve.

Od navdihujočih idej do konkretnih rešitev

Festival ni bil namenjen le pogovorom o prihodnosti. Obiskovalci so lahko spoznali tudi slovenske primere družbenih inovacij, ki že danes prinašajo spremembe.

Med predstavljenimi rešitvami so bile inovativne digitalne platforme, projekti krožnega gospodarstva, nove oblike povezovanja skupnosti in pobude, ki izboljšujejo kakovost življenja ranljivih skupin.

Svoje izkušnje iz prakse so v panelnih razpravah delili Štefan Simončič (Združenje EPEKA), Luka Radičević (ScAIentist), Špela Pučnik (MCDD Slovenske Konjice), Dejan Kovačič (Peruna), Meta Pezdir (Lilalab Think Tank) in Andreja Rauch (Občina Tržič).

Za dodatno motivacijo je poskrbel tudi Žiga Vavpotič, podjetnik, družbeni inovator in pobudnik projekta Simbioza.

Predstavljeni primeri so pokazali, da družbene inovacije niso le zamisli za prihodnost, temveč rešitve, ki jih organizacije in posamezniki že razvijajo in uporabljajo.

Največji uspeh festivala bi bil, da ga čez deset let ne bi več potrebovali

Ena zanimivejših misli, ki je zaznamovala festival, je bila želja, da takšnega dogodka čez deset let sploh ne bi več potrebovali. Ne zato, ker družbene inovacije ne bi bile več pomembne, ampak zato, ker bi postale nekaj povsem običajnega.

Festival družbenih inovacij 2026 je pokazal, da v Sloveniji obstajata zanimanje in pripravljenost za takšne spremembe. Predvsem pa je odprl prostor za nova povezovanja in skupno iskanje rešitev, ki bodo družbenim inovacijam pomagale narediti naslednji korak.

Festival je potekal tudi v okviru evropskega projekta SEED2SCALE, ki podpira razvoj in krepitev ekosistema družbenih inovacij. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru pobude Social Innovation+.