Aleš Pevc: AI ne nadomešča vodij. Razkrije, kakšni vodje smo.
26. 06. 2026
Kako se spreminja vloga vodje v času, ko umetna inteligenca ni več zgolj orodje za pisanje besedil ali pripravo analiz, temveč postaja aktiven sodelavec pri delu in odločanju?
V prispevku svoje poglede deli Aleš Pevc, vodja Tehnološke pisarne Tehnološkega parka Ljubljana in pobudnik AI HUB Slovenija, ki pri svojem delu umetno inteligenco vsakodnevno uporablja kot miselnega partnerja, pomočnika pri odločanju in podporo pri organizaciji dela. Njegov pogled odpira vprašanje, kako bodo AI asistenti in agenti v prihodnjih letih spremenili način vodenja ekip, organizacij in poslovnih procesov.
Največja vrzel ni tehnologija, temveč način razmišljanja
Še pred kratkim smo o umetni inteligenci govorili predvsem kot o tehnološkem trendu. Danes postaja jasno, da AI ni več samo vprašanje informatike, digitalizacije ali produktivnosti. Postaja vprašanje vodenja.
Vprašanje ni več zgolj, katero orodje bomo uporabljali. Vprašanje je, kako se bo zaradi umetne inteligence spremenil način, kako razmišljamo, odločamo, vodimo ljudi, razvijamo produkte, komuniciramo s strankami in ustvarjamo vrednost.
Po mojem mnenju največja vrzel danes ni tehnološka. Orodja so dostopna, zmogljiva in se izboljšujejo iz meseca v mesec. Večji izziv predstavljajo znanje, pogum in sposobnost predstavljanja novih načinov dela. Veliko vodij še vedno dojema umetno inteligenco kot nalogo oddelka informatike ali kot orodje, ki ga je treba zgolj uvesti v organizacijo. Toda AI postaja nekaj več: miselni partner, raziskovalni asistent, analitik, svetovalec in v vedno več primerih tudi nekakšen novi član ekipe.
Brez osnovne AI pismenosti ni zaupanja. Brez zaupanja ni eksperimentiranja. Brez eksperimentiranja ni novih praks. In brez novih praks ni konkurenčne prednosti.
AI kot sogovornik pri razmišljanju
Večina organizacij umetno inteligenco še vedno uporablja predvsem za pripravo besedil, povzemanje dokumentov ali iskanje informacij. Resnična vrednost pa se pokaže, ko jo vodje začnemo uporabljati kot partnerja pri razmišljanju.
AI mi lahko pomaga pri pripravi na sestanek, analizi deležnikov, oblikovanju različnih scenarijev, preverjanju tveganj, pripravi zahtevnih pogovorov ali primerjavi možnih odločitev. Gartner zato vse pogosteje govori o novih vlogah umetne inteligence v vodenju: AI kot mentor, pregledovalec in sogovornik za preverjanje idej.
Takšna uporaba ne pomeni, da umetna inteligenca nadomesti vodjo. Pomeni, da vodja pridobi dodatno plast refleksije. Dober vodja v dobi AI ne bo tisti, ki slepo sledi priporočilom modela, temveč tisti, ki zna z njegovo pomočjo izboljšati lastno razmišljanje.
Kaj ostane vodji, če AI analizira hitreje?
Če lahko AI hitreje obdela podatke, pripravi analize in predlaga različne scenarije, kaj potem ostane človeku?
Po mojem mnenju postajajo ključne kompetence vodje presoja, odgovornost, etika, empatija in sposobnost ustvarjanja smisla. AI lahko ponudi možnosti, vodja pa mora določiti, kaj je pomembno. AI lahko analizira podatke, vodja pa mora razumeti kontekst. AI lahko predlaga optimizacijo, vodja pa mora presoditi, ali je ta dolgoročno in človeško smiselna. AI lahko pripravi scenarije, vendar odgovornost za izbiro ostaja pri človeku.
Vloga vodje se zato premika od »glavnega vira odgovorov« k arhitektu vprašanj, odločitev, zaupanja in smeri.
AI agenti: novi stil vodenja v letu 2026
Če je bilo leto 2023 leto prvega množičnega navdušenja nad generativno umetno inteligenco, leto 2024 leto eksperimentiranja z orodji, leto 2025 leto AI pomočnikov, potem leto 2026 vse bolj postaja leto AI agentov.
To predstavlja pomemben premik tudi za vodje. Agent ne odgovarja več zgolj na vprašanja, ampak lahko prevzame del procesa. Pripravi zapisnik sestanka, iz njega izlušči naloge, jih razvrsti po prioritetah, pripravi nadaljnjo komunikacijo, spremlja novice, analizira konkurenco ali pripravi osnutek poročila.
Za vodje to pomeni nov način organizacije dela. Ne gre več samo za uporabo AI kot pametnega iskalnika ali asistenta, temveč za razmislek, katere naloge v ekipi lahko prevzamejo agenti in katere morajo ostati v rokah ljudi.
Vodja prihodnosti ne bo vodil zgolj ljudi. Upravljal bo tok dela med ljudmi, sistemi, avtomatizacijami in agenti. Njegova naloga bo, da zna pravilno določiti, kaj naj opravi človek, kaj umetna inteligenca in kje mora človek nujno ostati v središču odločanja.
To pa hkrati pomeni večjo odgovornost. Slabo usmerjen agent lahko zelo hitro ustvari veliko količino povprečnega dela. Dobro usmerjen agent pa lahko postane izjemen pospeševalec produktivnosti in kakovosti.
Od ekonomije enega klika do ekonomije enega poziva
Dolga leta smo optimizirali uporabniške izkušnje okoli vprašanja, kaj lahko stranka opravi z enim klikom.
Z umetno inteligenco prihaja novo vprašanje:
“Kaj lahko stranka ustvari, kupi ali uredi z enim samim pozivom?”
To pomeni prehod od izbire med obstoječimi možnostmi k opisovanju namena, ki ga nato sistem pomaga uresničiti. Uporabnik ne išče več nujno izdelka po kategorijah. Namesto tega opiše svoj cilj, umetna inteligenca pa mu pomaga poiskati rešitev, prilagojeno njegovemu kontekstu, željam, proračunu in omejitvam.
To je sprememba, ki bo postopoma vplivala na skoraj vse panoge – od trgovine in turizma do zdravstva, izobraževanja in javne uprave.
Primer: od modularne hiše do AI copilot izkušnje
Kot zanimiv primer bi izpostavil slovenski startup LynxCraft, ki razvija koncept »homebuilding copilota« oziroma digitalnega sopilota za gradnjo doma.
Namesto da bi uporabnik tedne zbiral ponudbe, usklajeval izvajalce in raziskoval možnosti gradnje, lahko sistem v prihodnosti iz enega samega poziva pomaga oblikovati zasnovo hiše, preveriti omejitve, pripraviti dokumentacijo in predlagati izvajalce.
Ne gre več zgolj za avtomatizacijo posamezne naloge, temveč za povezovanje celotnega procesa v enotno uporabniško izkušnjo.
Po mojem mnenju si mora vsaka organizacija že danes zastaviti vprašanje: kaj pomeni »ekonomija enega poziva« za našo dejavnost?
AI vrača čas za ljudi
Ena od najbolj zanimivih ugotovitev iz mojih lastnih izkušenj ni, da zaradi AI naredim več dela, temveč da imam več časa za ljudi.
Z uporabo AI agentov, avtomatizacij in sodobnih AI orodij ocenjujem, da sem pridobil med pet in deset odstotkov dodatnega časa. Ta prihranek lahko namenim pogovorom, usklajevanju ekipe, razmisleku in sprejemanju kakovostnejših odločitev.
Prav v tem vidim eno največjih priložnosti umetne inteligence za vodje. Če AI prevzame del administrativnih in rutinskih nalog, lahko človek več energije nameni področjem, kjer ostaja nenadomestljiv: zaupanju, odnosom, motivaciji, razvoju ljudi in vodenju skozi negotovost.
Kakšne vodje bodo potrebovale organizacije?
Sodobni vodja bo moral razvijati predvsem:
- AI pismenost,
- sposobnost postavljanja dobrih vprašanj,
- spremljanje dobrih praks,
- preoblikovanje procesov,
- etično presojo,
- razvoj ljudi in
- pogum za eksperimentiranje.
Prihodnost ne bo pripadala tistim, ki bodo umetno inteligenco slepo sprejeli ali jo v celoti zavračali, temveč tistim, ki bodo znali združiti človeške kvalitete z njenimi zmogljivostmi.
AI kot priložnost za bolj človeško vodenje
Morda je največji paradoks umetne inteligence prav ta, da nam lahko pomaga postati bolj človeški vodje.
Če AI prevzame del rutinskih nalog, ostane več časa za pogovore, razvoj zaposlenih, gradnjo zaupanja in kakovostnejše odločanje. Zato bistvo vodenja z umetno inteligenco ni v tem, da vodja postane manj pomemben, temveč ravno nasprotno – da se lahko bolj posveti tistemu, kar ustvarja največjo vrednost: ljudem.
Umetna inteligenca sama po sebi ne ustvarja vizije, poguma ali odgovornosti. Lahko pa postane izjemen pospeševalec za vodje, ki so pripravljeni razmišljati drugače, se učiti in eksperimentirati.
Zaključek?
AI prihodnost tako ni nekaj, kar nas čaka čez desetletje, dogaja se danes. Zato se vodje ne bi smeli več spraševati zgolj, katero orodje je najboljše, temveč kako umetna inteligenca spreminja njihovo panogo, njihove stranke, njihove ekipe in njihove procese.
Najuspešnejši ne bodo tisti, ki bodo imeli najdaljši seznam AI orodij, temveč tisti, ki bodo znali umetno inteligenco uporabiti za boljša vprašanja, boljše odločitve in boljše odnose.
Umetna inteligenca ne nadomešča vodje. Razkrije pa, kakšen vodja v resnici je.
Če vodja nima vizije, mu AI ne bo dal smeri. Če vodja nima poguma, mu AI ne bo dal odločnosti. Če vodja nima etike, mu AI ne bo dal modrosti.
Če pa ima vodja radovednost, odgovornost, človečnost in voljo do učenja, lahko AI postane eden najmočnejših vzvodov za boljše vodenje.
Zato bi moral vsak vodja začeti z zelo preprostim korakom: 30 minut na dan uporabljati AI kot strateškega miselnega partnerja. Ne zato, da naredi več stvari. Ampak zato, da bolje vodi.