Na krožno gospodarstvo ne glejmo kot na strošek, ampak kot na priložnost podjetij za rast

05. 10. 2022

Zakaj je prehod v krožno gospodarstvo nujen? Kakšne so priložnosti in s kakšnimi izzivi se srečujejo podjetja? O vsem tem je na Bledu na zaključni konferenci projekta Circular4.0. razglabljala entuziastična in zelo aktivna skupnost strokovnjakov, katerih poslanstvo je spodbujanje in izobraževanje podjetij v alpski regiji o prehodu na krožno gospodarstvo s pomočjo digitalnih tehnologij.

Projekt, ki je trajal tri  leta in katerega vodilni partner je Tehnološki park Ljubljana, je prinesel številne plodne rezultate in ugotovitve ter presegel svoja prvotna pričakovanja. Oblikovala se je namreč pomembna skupnost trajnostnih zanesenjakov, ki si bodo za krožno gospodarstvo prizadevali tudi po končanem projektu. Vseh petnajst sodelujočih partnerjev je s pomočjo strokovnjakov za krožno in digitalno transformacijo zagotovilo usposabljanje kar 295-im podjetjem iz alpske regije.

Podjetja potrebujejo ustrezna znanja in orodja

Transformacija v digitalizacijo in krožno gospodarstvo je za podjetja precej težka. Pomembno se je polno zavezati k rezultatom in vztrajati, so si bili enotni udeleženci konference. Velikega pomena je tudi ozaveščanje in grajenje skupnosti, saj je proces skozi deljenje izkušenj in znanj precej lažji.

Roberto Sandrini (zunanji strokovnjak TPLJ) je predstavil podroben potek projekta in aktivnosti, ki so se izvajale znotraj njega. Poudaril je pomen t. i. twin oziroma dvojne transformacije podjetij, ki je zajemala digitalizacijo in krožnost. Tekom pilotnih projektov so ugotovili, da je za podjetja, ki so že prestala digitalno transformacijo, precej večja možnost, da bodo lažje in hitreje prešla v zrelo fazo krožnega delovanja.

Pri transformaciji podjetij so uporabljali tri temeljne pristope: trajnostno oblikovanje (circular design), povrnitev vrednosti (value recovery), in optimalna uporaba.

Pilotna podjetja so bila tekom projekta deležna strokovne podpore s strani strokovnjakov za krožno in digitalno transformacijo. S posebnimi orodji se je ocenjevala njihova digitalna in krožna zrelost, na podlagi ocen in rezultatov pa se potem naredil akcijski načrt transformacije. Cesar Pacheco iz družbe Fondazione Piemonte Innova (projektni partner) je poudaril, da je za delo s podjetji v različnih stopnjah digitalizacije in krožnosti potrebna velika fleksibilnost ter da podjetja za prehod v krožno gospodarstvo potrebujejo natančen okvir dela krožne in digitalne transformacije. Prišli so do ugotovitev, da podjetja, ki so že opravila proces digitalizacije, bistveno hitreje dosežejo visoko zrelost v krožnem delovanju.

Dr. Albachiara Boffelli iz Univerze v Bergamu, ki je v procesu transformacije delovala kot svetovalka podjetjem, je izrazila svoje navdušenje, da so po koncu projekta podjetja že pripravljena za naslednji korak oziroma t. i. follow up, saj si želijo še povečati stopnjo krožnosti. Izpostavila je, da je ključnega pomena transformacija na obeh ravneh, digitalizacije in krožnosti, saj krožno delovanje ni možno brez predhodne digitalizacije.

Evropska unija je vodilna v svetu na področju krožnega gospodarstva

Krožnost je inovacija v najglobljem pomenu. Tako je dejal Jurij Giacomelli iz Giacomelli Media. Pri prehodu v krožno gospodarstvo gre za sistematičen proces, ki ga nihče ga ne more opraviti sam. Evropska unija je vodila na tem področju. Imamo precej bolj napredne sisteme in modele prehoda kot ostale globalne regije. Zato je potrebno le nadaljevati z implementacijo. Dodaja še, da ne moremo več ločevati energentov in materialov (virov). Zato se je namesto z izgubami energije potrebno ukvarjati tudi z aspektom »energija za energijo«.  Krožnost je vedno bila prava smer.

Slovenska zgodba o uspehu

Med pilotnimi podjetji, ki so bila vključena v proces transformacije, je bilo tudi slovensko podjetje Beti d.d.., ki je v okviru projekta zasnovalo in lansiralo trajnostno linijo spodnjega perila DISCO5 (Dizajn, Inovativno, Slovensko, KrožnO, Oblačilna industrija, PErilo in Trajnost). Direktorica podjetja, Maja Čibej, je povedala, da so izdelki  v celoti izdelani iz trajnostnih materialov, bodisi reciklirani ali biorazgradljivi in so zelo obstojni. V vseh fazah procesa so se maksimalno izogibali odpadu ter uporabili modularno oblikovanje, kar omogoča recikliranje izdelkov. Vsak izdelek je opremljen tudi z digitalno identifikacijo (digital ID), kar zagotavlja transparentnost in sledljivost materiala in izdelka.

Preostale uspešne zgodbe pilotnih projektov si lahko ogledate v virtualni razstavi tukaj.

Pomembna je prava motivacija

Vsi sodelujoči so se strinjali, da brez prave motivacije prehod na krožno gospodarstvo ni možen. Čibejeva je izpostavila, da je treba imeti motivirane zaposlene, ki morajo prepoznati prednosti transformacije tudi na osebni ravni.

Nina Meglič iz Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP – Krožno gospodarstvo) je opozorila, da se izven skupnosti za krožnost zanima izjemno malo ljudi in da nas bo prihajajoča recesija prisilila delovati drugače.

Luc Schmerber iz nemške poslovne iniciative BWCON je izpostavil, da sta lahko obstojnost izdelkov in učinkovitost materialov velika konkurenčna prednost. Ovira se pojavi pri neznanju implementacije in pomanjkanju prave regulative in zakonodaje. Čibejeva dodaja, da je na žalost še vedno denar tisti, ki kroji trende in kot primer navede nizkocenovne tekstilne izdelke.

Vsi prisotni so izpostavili tudi izjemen pomen financiranja oziroma dostopa do finančnih virov, ki podjetjem omogočijo prehod na digitalno in krožno delovanje.

Matic Šerc iz podjetja Elmibit d.o.o. (slovenski projekt eVine2Wine) je dodal, da je treba poudarjati posledice netrajnostnega delovanja. Več ljudi bo imelo notranjo motivacijo, hitreje bo prihajalo do sprememb.

Kje smo z regulativo?

Marija Čebular Zajec iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je prisotnim predstavila Slovensko industrijsko strategijo (SIS 2021-2030), ki se osredotoča na zelen, kreativen in pameten razvoj. Cilji strategije so v skladu z Evropsko industrijsko strategijo, in sicer usmerjeni v zeleno in digitalno tranzicijo ter v strateško avtonomnost in odpornost. Strategija predvideva tudi ravnanje v kriznih situacija kot je recimo motena globalna dobavna veriga.

Trije osnovni stebri strategije so: tranzicija v nizkoogljično krožno gospodarstvo, razogljičenje energijsko potratnih industrij ter osredotočenje na industrije, ki bodo temeljila na lesu in ostalih naravnih materialih. Dodan je še cilj trajnostne mobilnosti. Izdelanih je bilo 61 smernic za ukrepe, ki se že aktivno izvajajo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Prav tako je bilo na tem področju že objavljenih približno 15 javnih razpisov v skupni višini 670 milijonov evrov.

Z vidika EU je smernice predstavil William Neale iz Generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji, in sicer je govoril o implementaciji Evropskega zelenega dogovora. Ta predvideva Evropo kot pošteno in cvetočo družbo s sodobnim, trajnostnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki bi do leta 2050 prišla do stopnje brez emisij in toplogrednih plinov, gospodarska rast pa ne bi bila več odvisna od porabe virov.

Krožnost bo pogoj za lansiranje izdelka na trg. Ena največjih sprememb bo tudi zahteva po navedbi podatkov o izdelku, ki bo služila kot ene vrste digitalni potni list izdelka in jo bodo kupci lahko skenirali. Poudaril je, da je bistvo krožnega gospodarstva v ohranjanju vrednosti.  Treba je uporabljati obstoječe tehnologije in ne poceni tehnologije. Uredba naj bi začela veljati čez 2 leti in bo izjemno močno orodje za potrošnike in bo zagotavljala kakovost izdelkov.

Matija Pavlovčič, iz Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (EUSAIR facility point) je povedal, da v Jadransko – jonski makro regiji ustvarjajo inovacijsko okoljein, da krožno gospodarstvo ne pomeni recikliranja, temveč grajenje celotnih verig vrednosti.

Kaj kaže prihodnost?

Glavna priporočila in ugotovitve projekta so, da podjetja za prehod v krožno gospodarstvo potrebujejo finančna sredstva oziroma finančne injekcije, podporno zakonodajo, ustrezno tehnologijo in inovacije ter primerno infrastrukturo in znanja.

Maja Čibej je izpostavila, da bo treba začeti razmišljati v smeri zmanjševanja gospodarske rasti. Bruto domači proizvod  ne bo več smel biti edini kazalnik rasti in  uspeha. Krožno usmerjena podjetja kasneje začnejo delovati s profitom, obstoječ ekonomski sistem pa še ne deluje na takšen način, da bi spodbujal zmanjševanje gospodarske rasti za boljšo kakovost življenja, katerega posledica je bolj čisto okolje, bolj pravičen socialni sistem itd

Marko Mitrovič, ustanovitelj platforme Optifood, kjer odvečna hrana najde nove uporabnike, namesto da bi končala v smeteh, je izpostavil, da se vsako leto zavrže 1,3 milijardo ton hrane. Povedal je, da je treba začeti ustvarjati harmonijo v gospodarstvu in ne biti osredotočen le na maksimizacijo, temveč na optimizacijo. Večkrat je poudaril, da nimamo dobrega sistema in da bi vsekakor potrebovali Ministrstvo za krožno gospodarstvo. Potrebna je enotna platforma in holističen pristop, ki bi sistematično delal na vzpostavitvi krožnega gospodarstva v najširšem smislu.

Napovedal je, da bo čez nekaj let konkurenca v krožnem gospodarstvu precej večja in da bo v naslednjih desetih letih 70 odstotkov procesov digitaliziranih.

Marco Galanti iz  Technology Transfer and Innovation (agencija za inovativnost), je dejal, da postajajo proizvodi in storitve čedalje bolj kompleksni in da bo v prihodnje veliko podjetij, ki bodo zelo dobro specializirana v svoji niši. Dodal je še, da je treba poudarjati prednosti krožnega delovanja, ki je pravzaprav varčevanje z viri in ne obratno. Opozarja, da bo netrajnostno delovanje za podjetja v prihodnosti postalo zelo drago.

Roberto Sandrini je sklenil konferenco z besedami, da nas čaka težko obdobje, ki bo povezano z iskanjem virov materiala in energije. Rast bo v prihodnosti neizogibno povezana s krožnostjo in digitalizacijo. Ne bo pomembno samo vključevanje gospodarstva, ampak tudi vključenost okolja, politike in celotne družbe.

Aleš Pevc, vodja tehnološko razvojnih projektov v Tehnološkem parku Ljubljana je dodal, da gre za revolucionaren projekt, ki je zagnal gibanje skupnosti in premaknil meje trajnosti. Leta 2017 oziroma 2018, ko se je začela razvijati ideja o Circular4.0 projektu,  še nihče ni govoril o krožnosti, sedaj je to precej drugače tudi po zaslugi tega projekta..

»Na krožno gospodarstvo se ne sme gledati kot strošek, ampak kot na priložnost za podjetja za rast. Trend krožnosti je reka, ki se je ne bo dalo več ustaviti.« Roberto Sandrini.

Če si želite ogledati celoten posnetek konference, je ta na voljo na spletni povzavi https://youtu.be/BBIaQRY4HAQ.

PPT prezentacije si lahko ogledate TUKAJ.

Kontakt za krožno transformacijo v TP LJ

Za vsa vprašanja, pobude in nasvete se obrnite na:
Majda Potokar
majda.potokar@tp-lj.si