Dva dneva povezovanja, sodelovanja in spoznavanja dobrih praks med različnimi akterji evropskih start-up ekosistemov

20. 11. 2018

Dva dneva povezovanja, sodelovanja in spoznavanja dobrih praks med različnimi akterji evropskih start-up ekosistemov

V Tehnološkem parku Ljubljana smo v petek, 16. novembra 2018 z več kot 150 obiskovalci iz vse Evrope uspešno zaključili 1. Mednarodno konferenco o start-up podjetjih in prenosu tehnologij v inovacijskih ekosistemih v jugovzhodni Evropi in alpskem prostoru. Start-upi so pomembni generatorji rasti, zaposlovanja in inovacij, zato smo želeli s srečanjem spodbuditi, povezati in izboljšati inovacijske start-up ekosisteme v vseh – regionalnih, nacionalnih in mednarodnih okoljih.

V uvodnih nagovorih prvega dne so 150 gostov iz celotne Evrope pozdravili Tomaž Boh, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Tjaša Ficko, podžupanja Mestne občine Ljubljana, Marko Hren iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Matej Cerar pomočnik direktorja Tehnološkega parka Ljubljana, Saša Lazović, iz Ministrstva za šolstvo, znanost in tehnologijo iz Srbije ter Anna Giorgi iz organizacije Finlombardia, ki gradi uspešen start-up ekosistem na območju Alp.

Predstavitve podpornih okolij iz tujine in sodelovanje med posameznimi akterji ekosistema

Martin Mussler iz graškega Tehnološkega parka pravi, da »ni pomembno, iz katere države prihajamo, ampak s kom sodelujemo.«

In ravno sodelovanje je bilo rdeča nit prvega dne. “Ko govorimo o ekosistemu, ga postavljamo v medprostor med različnimi ministrstvi; vsak si ga predstavlja po svoje – država, start-upi, raziskovalci. Ključna dodana vrednost tovrstnih stvari je, da se med seboj pogovarjamo in sodelujemo,” je prepričan Tomaž Boh.

Prisluhnili smo dobrim praksam Tehnoloških parkov in inkubatorjev iz Izraela, Beograda, Bolgarije, Romunije, Grčije, Avstrije ter spoznali nekatere trende razvoja posameznih start-up skupnosti: Iniciative Startup Slovenija, mednarodnega gibanja Climate KIC in drugih. 

Clement Brenot iz OECD se zaveda pomembnosti start-upov zaradi velikega prispevka k zmanjševanju brezposelnosti in rasti gospodarstva, produktivnosti in inovacij. “Rezultati so očitni, čeprav težko merljivi,” pravi. 

Borut Ložar iz Evropske komisije je odprl pomembne izzive o tem, kako start-upe obdržati v Evropi. Statistike namreč kažejo, da se veliko uspešnih start-upov zaradi več priložnosti podaja na druge celine. 

Izzivi slovenskega start-up ekosistema

»Menim, da je največ naporov potrebno vložiti v »venture« oz. tvegani kapital in se odpreti družbam tveganega kapitala. Slovenski ekosistem je sicer zadovoljivo zapolnjen. Vsi akterji obstajajo in delujejo dobro,« je povedal Marko Hren iz SVRK.

Paralele, ki jih lahko po končanem prvem dnevu konference potegnemo, so  enostavne in jasne; pomembna je komunikacija, sodelovanje in, kot pravi Angelo Gatto iz open data platforme Finlombardia, »ključen del start-up procesa je učenje iz napak drugih«.

Drugi dan usmerjen v raziskovalne organizacije in prenos tehnologij

Gostili smo predavatelje iz različnih evropskih držav, ki so tako ali drugače vpeti v start-up okolje ali pa imajo pomembno funkcijo pri oblikovanju pogojev, v katerih le-ti delujejo. Predstavili so področja delovanja, projekte v teku, poglede na situacijo, opažanja, povedali, kje se kažejo izzivi in podali ideje, kako bi lahko to področje še izboljšali.

Italijanski profesor Francesco Guerra je predstavil platformo RE-SEARCH ALPS, prek katere lahko uporabnik dostopa do informacij o raziskavah, laboratorijih in inovacijskih centrih na območju Francije, Švice, Italije, Nemčije, Avstrije, Lichtensteina in Slovenije. Nudi informacije glede tega, s čim se institucije ukvarjajo, kje so locirani, katere raziskave so trenutno v teku.

Roberto Siagri (Eurotech Spa, Amaro, Udine) je objasnil, da je tehnološki razvoj v zadnjih letih eksponenten. Umetna inteligenca bo v roku nekaj let presegala sposobnosti človeških možganov. Inovacije, ki nastajajo, so čedalje bolj abstraktne. Hiter tehnološki razvoj se odraža v poslovanju podjetij. Tako lahko podjetja danes z enakim vložkom in v enakem času proizvedejo več kot včasih.  

Alenka Rožaj Bervar iz SRIP-a zdravje je opozorila na moč medsebojnega sodelovanja in nujno potreben prenos znanja iz akademskih sfer v industrijo.

Špela Stres iz Inštituta Jožef Štefan, ki se ukvarja tudi z raziskavami s področja tehnološkega razvoja, vidi glavne izzive v pomanjkanju finančnih sredstev in v ne dovolj razviti infrastrukturi, ki podpira start-upe. Tudi na državni ravni je po njenem mnenju na tem področju še vedno premalo podpore.

Konferenca postregla s številnimi priložnostmi in znanji

Konferenca je pomembna ravno zaradi neprecenljive izmenjave informacij, priložnosti mreženja in izmenjave dobrih praks ter spoznavanja napak drugih. Sodelovati in graditi mostove med posameznimi akterji ter institucijami je nujno potrebna. Nenazadnje pa, kot trdi Jernej Pintar iz Tehnološkega parka Ljubljana, skupnost deluje le, če odseva prave vrednote. Naša tehnološka skupnost odseva tehnologije, rast, drznost in sodelovanje.

Konferenco smo organizirali Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zunanje zadeve, Konzorcijem za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT) in slovenskimi javnimi raziskovalnimi organizacijami.

 

Nazaj